Lesno oglje: proizvodnja in prodaja

Iz česa je lesno oglje?

Oglje za žar je iz trdega lesa. V Evropi so to običajno hrast, bukev in akacija. Južneje in na drugih celinah pa zelo gost les, kot so Marabu, mangrove in namibijski trdi les.

Iz gostega lesa nastane gosto oglje, gosto oglje pa gori dlje. Zato Marabu ohranja žerjavico do približno 8 ur, bukev, ki je lažji les, pa da približno 3 ure žerjavice in se hitreje vžge.

Kako nastane oglje, korak za korakom

Oglje je les, iz katerega sta odstranjena voda in večina plinov. Les se zato segreva v zaprti peči, ki spusti noter le malo zraka, tako da zogleni in ne zgori.

• Razrez in sušenje lesa. Na zraku posušen les vsebuje še 12 do 18 % vode; moker les porabi več goriva in zmanjša izkoristek.
• Polnjenje peči: zemeljska jama ali kopa, zidana peč iz opeke ali jeklena peč.
• Oglenitev. Les se suši pri temperaturi do 100 °C. Pri približno 280 °C začne sam razpadati in sprošča toploto. Oglar nato celotno polnitev segreje na približno 500 °C.
• Ohlajanje v zaprti peči. Peč ostane zaprta več dni, saj bi zrak v tej fazi oglje sežgal v pepel.
• Sortiranje in pakiranje. Drobce in nezoglenele kose presejejo, oglje pa gre v vreče.

Zakaj temperatura v peči določa kakovost

Višja in enakomernejša kot je končna temperatura, večji del oglja je čisti ogljik. Meritve FAO kažejo, da vezani ogljik naraste s 68 % pri 300 °C na 86 % pri 500 °C in 92 % pri 700 °C. Oglje, ki ga iz peči vzamejo prezgodaj, je „nedopečeno“: en vzorec FAO je imel le 47,6 % vezanega ogljika in 46 % hlapnih snovi, dobro pečen vzorec istega lesa pa 84,2 % vezanega ogljika.

Prav nedopečeno oglje dimi, smrdi in hitro pogori. Dobro komercialno oglje potrebuje okoli 75 % vezanega ogljika ali več; Marabu, ki ga prodajamo, ima najmanj 80 %, pogosto 82 do 85 %.

Kopa ali zidana peč: je to za kupca pomembno?

Peči se razlikujejo po izkoristku in hitrosti. FAO navaja običajen izkoristek 15 % teže za zemeljsko jamo in 20 % za zidano ali prenosno jekleno peč, cikel pa traja od 20 do 30 dni v zemeljski jami in od 9 do 25 dni v zidani peči. Med zemeljske peči spada tudi kopa, tradicionalni slovenski način oglarjenja.

Za kupca je rezultat pomembnejši od vrste peči: oglje mora biti popolnoma zoglenelo, suho in enakomerne velikosti.

Kako v desetih sekundah prepoznate kakovostno oglje

Odprite vrečo in preverite teh pet znakov. Veljajo za vsako oglje iz trdega lesa.

• Barva: sijoče črna po vsem kosu, brez rjavih lis in vidne strukture lesa.
• Zvok: dva kosa ob udarcu zazvenita skoraj kot kovina.
• Teža: gosti, težki kosi, ne lahki in drobljivi.
• Prah: malo drobcev na dnu vreče.
• Dim: ko se žerjavica razgori, skoraj ni dima in ne diši po lesu.

Prodaja oglja: kako poteka nakup na debelo

Virovo Promet oglja ne žge sam. Smo veleprodaja: od leta 1990 izbiramo oglje prav po zgornjih znakih in ga prodajamo restavracijam, trgovinam, distributerjem in uvoznikom.

Posamezne vreče so na voljo v naši poslovalnici v Skopju. Dostava se običajno začne pri eni paleti, izvoz pa poteka s polnim tovornjakom (približno 33 evropalet) ali v 20- ali 40-čeveljskem kontejnerju v Srbijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino, na Kosovo, v Albanijo, na Hrvaško, v Slovenijo in drugam po Evropi. Vreče so po 2, 3, 5, 10, 15 in 20 kg.

Od česa je odvisna cena oglja

Cenika ne objavljamo, ker je cena odvisna od naročila. Nanjo vplivajo:

• Vrsta lesa in kakovost: Marabu in namibijsko oglje sta dražja od bukovega ali akacijevega.
• Velikost kosov in dovoljeni delež drobcev.
• Velikost vreče in tisk vaše blagovne znamke na vrečah.
• Količina: poln tovornjak ali kontejner je na tono cenejši od ene palete.
• Dobavni pogoji in kraj dostave.
• Sezona: povpraševanje je največje pred veliko nočjo in 1. majem, zato naročite pravočasno.